Od 1. julija 2013 v Sloveniji za trženje gradbenih proizvodov neposredno velja Uredba EU, št. 305/2011 (dopolnjena z Uredbo EU, št. 574/2014) o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in hkratni razveljavitvi prej veljavne Direktive Sveta 89/106/EGS, od 23. oktobra 2013 pa tudi Zakon o gradbenih proizvodih – ZGPro-1 (Uradni list RS, št. 82/2013), ki nadomešča zakon iz leta 2000.
Uredba določa pogoje za dajanje na trg in omogočanje dostopa do gradbenih proizvodov z uvedbo usklajenih pravil o načinu navajanja lastnosti gradbenih proizvodov in o uporabi oznake CE na teh proizvodih. Bistvene lastnosti so določene v Prilogi I k uredbi in dodatno opredeljene v harmoniziranih standardih za posamezne družine gradbenih proizvodov v skladu z njihovo uporabo – od surovin, proizvodnje in vgradnje do konca njihovega življenjskega cikla oziroma končne odstranitve.
Harmonizirane tehnične specifikacije (hEN) so objavljene v seznamih v Uradnem listu EU. Slovenski proizvajalci jim lahko sledite na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so dopolnjeni s privzetimi istovetnimi nacionalnimi standardi (SIST hEN). Seznami so oblikovani tako, da tabelarični navedbi posameznega standarda z oznako in naslovom sledi informacija o sistemu ugotavljanja skladnosti ter datumu možne in najpoznejše obvezne uporabe standardov, po katerem mora država članica umakniti vse drugačne nacionalne metode in pravila.
Harmonizirane tehnične specifikacije vključujejo preskušanje, izračun in druge načine za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, ki jih morajo upoštevati proizvajalci. Za posamezne značilnosti so določene mejne vrednosti, ki jih morajo proizvodi dosegati, njihove vrednosti pa morajo ostajati nespremenljive.
Osnovno preverjanje in ocenjevanje nespremenljivosti lastnosti se izvedeta v skladu z nalogami, določenimi v petih sistemih ugotavljanja skladnosti (v preglednici), ki jih morajo glede na zahtevnost gradbenega proizvoda opraviti proizvajalci sami ali v sodelovanju z zunanjim priglašenim organom. Najenostavnejši sistem je sistem 4, najcelovitejši v zvezi z obsežnostjo zahtev in sodelovanjem s priglašenimi organi pa je sistem 1+.
|
SISTEM OCENJEVANJA IN PREVERJANJA NESPREMENLJIVOSTI LASTNOSTI |
|||||
|
Naloge proizvajalca (+ izvede, – ne izvede) |
1+ |
1 |
2+ |
3 |
4 |
|
Določitev tipa proizvoda |
– |
– |
+ |
– |
+ |
|
Tovarniška kontrola proizvodnje (FPC) |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
Preskušanje vzorcev po programu |
+ |
+ |
+ |
– |
– |
|
Označitev proizvoda |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
Izjava o lastnostih |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
Naloge priglašenega organa |
|
|
|
|
|
|
Določitev tipa proizvoda |
+ |
+ |
– |
+ |
– |
|
Začetni pregled proizvodnega obrata in tovarniške kontrole proizvodnje |
+ |
+ |
+ |
– |
– |
|
Stalen nadzor, ocenjevanje in vrednotenje tovarniške kontrole proizvodnje |
+ |
+ |
+ |
– |
– |
|
Zunanje kontrolno preskušanje vzorcev |
+ |
– |
– |
– |
– |
|
Certificiranje proizvoda (CP) oziroma kontrole proizvodnje (CKP) |
CP |
CP |
CKP |
– |
– |
Za vse proizvode, za katere veljajo harmonizirani standardi, je primerno upoštevati njihove zahteve ter slediti predpisanim postopkom vse do označevanja proizvodov z oznako CE in izdaje izjave o lastnostih zanje. Oblika oznake CE je določena v posameznem standardu, navedbe v izjavi o lastnostih pa so določene v Prilogi III k Uredbi EU št. 305/2011.
OPOZORILO:
Nekateri standardi določajo, da je za tehnično zahtevnejše proizvode treba upoštevati tudi dodatne direktive in ugotoviti skladnost z njimi. Kot primer lahko navedemo, da se za dvoriščna vrata, garažna vrata, vrata v industrijske prostore na motorni pogon poleg navedene uredbe in standarda SIST EN 13241-1 uporabljajo še Pravilnik o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 75/2008) oziroma Direktiva 2006/42/ES ter Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (Uradni list RS, št. 132/2006) oziroma Direktiva 2004/108/ES, če so izvedena na daljinsko upravljanje, pa je treba upoštevati še Pravilnik o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi (Uradni list RS, št. 17/2009) oziroma Direktivo 99/5/ES.
Izjava o lastnostih je edini način izjavljanja proizvajalca, da ima proizvod neke bistvene značilnosti za predvideni namen uporabe, ki morajo biti v izjavi citirane in vrednostno opredeljene. Proizvajalec s pripravo izjave o lastnostih prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi, v primerih, ko je izdan hEN, razen v primerih, ko so dovoljena odstopanja.
Odstopanja od obveznosti priprave izjave so dovoljena v primerih, ko gre za:
– individualen proizvod, izdelan po naročilu v neserijski proizvodnji, ki je vgrajen v objekt po nacionalnih pravilih,
– proizvod, narejen na gradbišču (veljajo nacionalna pravila), ali
– gradbeni proizvod, proizveden na tradicionalen (neindustrijski) način, ki ustreza spomeniškemu varstvu (kot je npr. ustrezna obnova uradno zaščitenega ali zgodovinsko pomembnega gradbenega objekta).
Nova uredba je prinesla nekatere poenostavitve postopkov, ki jih zaradi znižanja stroškov ugotavljanja skladnosti lahko upoštevajo mikro podjetja:
Pri določitvi tipa proizvoda lahko proizvajalec nadomesti preskušanje tipa ali izračun tipa z ustrezno tehnično dokumentacijo, ki kaže, da za eno ali več bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki ga daje na trg, velja, da proizvod dosega določeno raven ali razred lastnosti brez preskušanja ali izračuna ali brez nadaljnjega preskušanja v skladu s hEN. To lahko stori:
– s souporabo rezultatov PTP (shared ITT results (36.b))
Ta način se uporablja, kadar gradbeni proizvod prvega proizvajalca ustreza tipu proizvoda drugega gradbenega proizvoda drugega proizvajalca (ki je bil preskušen v skladu s hEN). Kadar so pogoji izpolnjeni, ima prvi proizvajalec pravico navesti lastnosti, ki ustrezajo vsem ali nekaterim rezultatom preskusa tega drugega proizvoda, na podlagi dovoljenja tega proizvajalca, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa.
– s prenosljivostjo rezultatov PTP (cascading ITT results (36.c))
Ta način se uporablja, kadar je gradbeni proizvod sestavljen iz sestavnih delov, ki jih proizvajalec ustrezno sestavi na podlagi natančnih navodil drugega ponudnika takšnega sistema, ta sistem pa je že preskusil z vidika ene ali več bistvenih značilnosti, navedenih v hEN. V takih primerih lahko proizvajalec uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drug proizvajalec, na podlagi pridobitve dovoljenja prvega proizvajalca, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa.
Mikro podjetja, ki proizvajajo gradbene proizvode, za katere obstajajo hEN, lahko v primeru, ko sta določena sistema 3 in 4, preskušanje tipa zamenjajo z določitvijo tipa proizvoda na podlagi uporabe metod, ki se razlikujejo od določenih v hEN, če to dokažejo s specifično tehnično dokumentacijo, v kateri dokazujejo skladnost gradbenega proizvoda z veljavnimi zahtevami ter enakovrednost uporabljenih postopkov s postopki, določenimi v hEN. Če je za proizvod določen sistem 1+, 1 ali 2+, teh poenostavitev niti mikro podjetje ne more uporabiti, če tehnične dokumentacije ne preveri priglašeni organ za certificiranje.
Naloge posameznih gospodarskih subjektov glede na vlogo v tržni oziroma dobavni verigi so navedene v poglavju III uredbe.
Obveznosti proizvajalcev so naslednje:
– pripravijo izjavo o lastnostih in namestijo oznako CE,
– pripravijo tehnično dokumentacijo, v kateri opišejo vse ustrezne elemente v zvezi z zahtevanim sistemom ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti (obvezno jo je hraniti 10 let),
– sledijo spremembam proizvoda in hEN,
– kontrolirajo proizvode, vodijo knjigo pritožb, seznam neustreznih proizvodov in odpoklicev ter o tem obveščajo distributerje,
– zagotovijo navodila in varnostne informacije proizvoda v jeziku, ki ga določi država članica, v potrošnikom razumljivem jeziku,
– ukrepajo v primerih neskladnih ali nevarnih proizvodov ter obveščajo pristojne organe,
– sodelujejo s pristojnimi nacionalnimi organi v primeru umika ali odpoklica nevarnega proizvoda in
– sprejemajo vse korektivne ukrepe ter sodelujejo pri ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z gradbenimi proizvodi, ki so jih dali na trg.
Pooblaščeni zastopniki opravljajo lahko le naloge, za katere so pooblaščeni:
– za nacionalne organe imajo na voljo izjavo o lastnostih in tehnično dokumentacijo,
– pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve zagotovijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti in izjavo o lastnostih ter
– na zahtevo pristojnih nacionalnih organov v okviru pooblastil z njimi sodelujejo pri vseh ukrepih za odpravo tveganj, povezanih z gradbenimi proizvodi.
Za sestavo tehnične dokumentacije jih proizvajalci ne morejo pooblastiti.
Uvozniki imajo svoje obveznosti, pri čemer niso izvzeti iz pregleda, ali so proizvajalci izpolnili svoje zahteve, oziroma tudi svojega pregleda nad skladnostjo:
– preden dajo proizvod na trg, zagotovijo, da je proizvajalec izpolnil svoje zahteve in jim predložil vso potrebno dokumentacijo,
– kadar menijo, da proizvod ni skladen, ga ne dajo na trg, dokler ni skladen,
– na gradbenem proizvodu navedejo svoje ime, registrirano trgovsko znamko in naslov (lahko tudi v dokumentaciji ali na embalaži),
– zagotovijo, da so priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga določi država članica in ga potrošniki razumejo,
– zagotovijo, da v času svoje odgovornosti za gradbeni proizvod pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti z zahtevami iz uredbe in standarda,
– pregledujejo vzorce proizvodov, vodijo knjigo pritožb ter seznam neustreznih proizvodov in njihovega odpoklica, o tem obveščajo distributerje,
– sprejmejo korektivne ukrepe ali izdelek odpokličejo, obveščajo pristojne nacionalne organe o neskladnostih, sprejetih ukrepih,
– dokumentacijo, izjave, informacije predložijo in zagotovijo nacionalnemu organu na utemeljeno zahtevo ter
– sodelujejo pri vseh ukrepih za odpravo tveganj proizvodov, ki so jih dali na trg.
Obveznosti distributerjev pa so naslednje:
– upoštevajo zahteve uredbe,
– zagotovijo, da ima proizvod oznako CE in so mu priloženi zahtevani dokumenti, navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga določi država članica in ga potrošniki brez težav razumejo,
– kadar menijo, da gradbeni proizvod ni skladen z izjavo o lastnostih, ne omogočijo dostopnosti proizvoda na trgu, dokler ni skladen bodisi proizvod ali izjava,
– če proizvod predstavlja tveganje, o tem obvestijo proizvajalca ali uvoznika ali organe za nadzor,
– zagotovijo, da v času svoje odgovornosti za gradbeni proizvod pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti z zahtevami iz uredbe in standarda,
– sprejmejo korektivne ukrepe ali izdelek umaknejo oziroma odpokličejo, obveščajo pristojne nacionalne organe o neskladnostih, sprejetih ukrepih,
– dokumentacijo, izjave, informacije predložijo in zagotovijo nacionalnemu organu na utemeljeno zahtevo ter
– sodelujejo pri vseh ukrepih za odpravo tveganj proizvodov, katerih dostopnost na trgu so omogočili.
Uredba predvideva tudi ravnanje pri tržnem nadzoru in izvajanju zaščitnih postopkov v primeru nedoseganja ustreznih lastnosti ter s tem ogrožanja izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradbene objekte. V takih primerih organ za nadzor od gospodarskega subjekta zahteva sprejem vseh korektivnih ukrepov in uskladitev proizvoda z zahtevami, v nasprotnem primeru pa zahteva, da omejijo dostopnost neskladnih proizvodov, jih umaknejo ali odpokličejo iz prometa v roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja. Pri tem morajo sodelovati vsi udeleženci v tržni verigi. Za izvedbo nadzora in teh ukrepov se uporablja Uredba ES št. 765/2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov, ki velja za vse tehnično zahtevnejše proizvode, ne le za gradbene.
Kadar organi za nadzor menijo, da neskladnost sega čez ozemlje države članice, o ukrepih obvestijo tudi Evropsko komisijo in druge države članice.
Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro-1, Uradni list RS, št. 82/2013) je prilagoditev slovenske zakonodaje zahtevam evropskega pravnega reda oziroma Uredbi EU, št. 305/2011 in dodatnim pravilom na področju dajanja na trg gradbenih proizvodov oziroma sklopov proizvodov, ki so namenjeni za trajno vgradnjo v gradbene objekte in katerih lastnosti vplivajo na lastnosti gradbenih objektov. Zakon hkrati tudi razveljavlja verzijo iz leta 2000 in naslednje podzakonske akte:
– Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je treba upoštevati pri določitvi lastnosti gradbenih proizvodov (Uradni list RS št. 9/2001),
– Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov (Uradni list RS št. 54/2001) ter
– Odredbo o seznamu standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov z zahtevami Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 32/2013).
Zakon v prvem delu določa zahteve za gradbene proizvode, za katere ni harmoniziranih evropskih tehničnih specifikacij. Če proizvajalec daje na trg gradbeni proizvod, ki ni zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, mora njegove lastnosti, povezane z bistvenimi značilnostmi, ki se nanašajo na osnovne zahteve za gradbene objekte in v okviru njegove predvidene uporabe, dokazati na podlagi naslednjih tehničnih specifikacij:
– veljavnih slovenskih nacionalnih standardov ali
– slovenskega tehničnega soglasja ali
– drugih javno dostopnih tehničnih specifikacij, ki predstavljajo stanje tehnike in tehnologije.
Gradbeni proizvod je lahko dan na trg na podlagi tehničnih specifikacij tudi po sprejemu harmoniziranega standarda, vendar le do datuma zaključka sočasne veljavnosti, ki je naveden v objavi sklicev harmoniziranih standardov v Uradnem listu EU.
Medsebojno priznavanje
Na podlagi klavzule o medsebojnem priznavanju se šteje, da proizvodi, ki se zakonito tržijo v drugih državah članicah EU, Evropskem gospodarskem prostoru in Republiki Turčiji, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, izpolnjujejo zahteve iz tega zakona in se lahko dajo na trg.
Kontaktna točka za informacije
Vsaka država članica mora vzpostaviti kontaktno točko, ki zagotavlja brezplačne informacije v zvezi z zahtevami za gradbene proizvode in o določbah za vgradnjo proizvoda, ki za predvideno rabo proizvoda veljajo na njenem ozemlju. V Sloveniji je za te naloge imenovana kontaktna točka v okviru Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST), Šmartinska 152, Ljubljana (tel. 01 478 30 65).
Poleg tega zakon ureja postopek določitve organov, ki so vključeni v postopke ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, določitev organa za slovenska tehnična soglasja in postopek podelitve slovenskih tehničnih soglasij. Urejen je postopek za določanje in spremljanje organov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti. Organ se šteje za usposobljenega, če ima ustrezno akreditacijo, ki jo izvaja nacionalni akreditacijski organ. Seznam priglašenih organov v Sloveniji je objavljen na spletni strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Tržni nadzor
Nadzor nad izvrševanjem zakona in uredbe EU izvaja Tržni inšpektorat RS. Če inšpektor ugotovi katero od neskladnosti, od gospodarskega subjekta zahteva, da jo odpravi. Če je ne odpravi, sprejme vse primerne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti gradbenega proizvoda na trgu ali zagotovi odpoklic ali njegov umik s trga.