Izšel je novi Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (objava v Uradnem listu RS, št. 17/2011 – uveljavitev 26.3.2011), ki pomeni uskladitev z novim evropskim zakonodajnim okvirom glede vloge in obveznosti gospodarskih subjektov, sodelujočih v distribucijski verigi (tudi tistih iz tretjih držav), bolj podrobno določenega nadzora nad izpolnjevanjem pogojev priglašenih organov za certificiranje in preskušanje proizvodov in njihovo priglasitev Evropski Komisiji ter okrepitve določil, ki podrobneje določajo postopke v zvezi s proizvodi na neharmoniziranem področju in medsebojnim priznavanjem certifikatov in preskusnih poročil. Novi zakonodajni okvir zaokroža spremembe na področju novega pristopa, ki so v Sloveniji postale pravno veljavne že s 1.1.2010. Zakon je podlaga za souporabo naslednjih treh pravnih aktov:
• Uredba 764/2008/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES,
• Uredba 765/2008/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 in
• Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov on o razveljavitvi Sklepa Sveta št. 93/465/EGS.
Še nekaj dodatnih zakonov na področju tehničnih proizvodov je, ki opredeljujejo zahteve za različne družine proizvodov oziroma način ravnanja pri distribuciji, prodaji, montaži oziroma vzdrževanju ter potrošnikom pri uporabi.
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti - ZTZPUS-1 (Uradni list RS, št. 17/2011) je podlaga za sprejemanje in izdajanje podzakonskih aktov za posamezne vrste proizvodov. Med njimi je poglavitnih 21 podzakonskih aktov, ki povzemajo vsebino direktiv novega pristopa za različne vrste tehnično zahtevnejših proizvodov (nizkonapetostno opremo, radijsko in terminalsko opremo, stroje, osebno varovalno opremo, plinske naprave, tlačne posode, medicinske pripomočke, igrače itd.). Za tovrstne proizvode je obvezno označevanje s CE znakom in zanje mora proizvajalec obvezno izdati izjavo o skladnosti. Seznam predpisov (povezava na datoteko)
Postopek ugotavljanja skladnosti je način preverjanja in doseganja skladnosti proizvodov z zahtevami zakonodaje in samo skladne izdelke je dovoljeno posredovati na trg ali v uporabo. Postopki ugotavljanja skladnosti so različni za posamezno vrsto proizvodov in jih določajo posamezne direktive novega pristopa. V direktivah so zapisane minimalne zahteve, ki naj bi jih izpolnjeval posamezni proizvod glede varnosti in skladnosti. Podrobnosti so določene z različnimi moduli (načini) izpolnjevanja določil posamezne direktive, za kompleksnejše proizvode pa je potrebno upoštevati zahteve več direktiv hkrati.
Izjavo o skladnosti izda proizvajalec, do tega sklepnega dejanja pa vodi pravilno ravnanje v proizvodnji in priprava dokumentacije: idejnega projekta in popisa vseh izdelovalnih faz v ustrezni tehnični mapi, navodila za uporabo oziroma ravnanje z izdelkom in garancijskega lista. Za enostavnejši način izpolnjevanja zahtev iz posameznega predpisa je bil v Uradnem listu izdan tudi seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva, da so izdelki skladni z določili predpisov. Seznami standardov se glede na spremembe z na novo sprejetimi in privzetimi evropskimi harmoniziranimi standardi ustrezno dopolnjujejo. V skladu z določilom novega zakona so objavljeni le na spletnih straneh prisotnega ministrstva, nič več v Uradnem listu.
Za izdelke, za katere posebni ostali tehnični predpisi niso bili izdani, pa velja Zakon o splošni varnosti proizvodov ZSVP-1 (Uradni list RS, št. 101/ 03). V ZSVP-1 je navedeno, da se izdelek šteje za varnega, kadar izpolnjuje zahteve prostovoljnih slovenskih, mednarodnih ali harmoniziranih evropskih standardov. Skladnost z določili ZSVP-1 je zagotovljena na podlagi upoštevanja v standardih navedenih varnostnih zahtev in le taki izdelki so sprejemljivi na slovenskem trgu oziroma primerni za uporabo.
Zakon o varstvu potrošnikov ZVPot (Uradni list RS 98/2004, ZVPot-UPB2 + 126/07 ZVPot-C) natančneje ureja pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo. Zakon podaja nekatere dodatne zahteve za tehnične proizvode, ki sicer štejejo k zaščiti potrošnikov, izpolnjevati pa jih morajo vsi sodelujoči v distribucijski verigi.
Za še večjo varnost potrošnikov je bil izdan poseben Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami- ZVPNPP (Uradni list RS, št. 53/07) , ki še podrobneje opredeljuje določene nepoštene prakse kot Zakon o varstvu potrošnikov sam. Ta zakon določa možna ravnanja in opustitve podjetij, ki se štejejo za nepoštene poslovne prakse (zavajajoča dejanja, zavajajoče opustitve in zavajajoče poslovnih prakse) v razmerju do potrošnikov ter ureja upravno in sodno varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Uporablja se, če drugi zakoni, ki urejajo posebne vidike nepoštenih poslovnih praks v razmerju do potrošnikov, ne določajo drugače, to so npr. del pogodbenega prava, ki ureja veljavnost, sklenitev in učinke pogodb, predpisi, ki urejajo varstvo zdravja in varnost proizvodov, predpisi, ki urejajo pristojnost sodišč, kazniva dejanja in drugi.